Evropa krepi avtonomijo dobavne verige: naložbe v domačo proizvodnjo čipov naraščajo

Ozadje: Globalno pomanjkanje čipov in geopolitična tveganja
COVID-19, ki je izbruhnil leta 2020, je povzročil kaos v svetovni dobavni verigi, zlasti na področju čipov, kjer je pomanjkanje še posebej resno. Pomanjkanje čipov je prizadelo različne industrije, kot so avtomobili, potrošniška elektronika in medicinska oprema. To vprašanje ne odraža le krhkosti globaliziranih dobavnih verig, ampak tudi razkriva visoko odvisnost Evrope od zunanje tehnologije in proizvodnih zmogljivosti.

Hkrati so svetovne geopolitične napetosti, zlasti tehnološka konkurenca med Kitajsko in Združenimi državami, države pripeljale do tega, da ponovno preučijo svoje postavitve dobavne verige. Evropske države se postopoma zavedajo, da se lahko v prihodnosti soočijo z večjo nestabilnostjo dobave in tveganjem tehnoloških sankcij, če se bodo še naprej zanašale na uvožene čipe. Zato je krepitev avtonomije dobavne verige, zlasti na področju polprevodnikov, postala nova strateška usmeritev evropskega razvoja.

Podpora politiki: evropski račun za čipe in naložbe EU
Kot odgovor na krizo pomanjkanja čipov je Evropska komisija leta 2022 predlagala Evropski zakon o čipih, ki načrtuje podporo razvoju evropske industrije proizvodnje čipov z obsežnim financiranjem. Predlog zakona predlaga povečanje deleža Evrope na svetovnem polprevodniškem trgu do leta 2030 na 20 % in v ta namen načrtuje naložbe v višini več kot 43 milijard evrov.

Tudi evropske vlade se aktivno odzivajo na ta predlog zakona. Velika gospodarstva, kot so Nemčija, Francija in Italija, so na primer povečala financiranje domačih projektov proizvodnje čipov in pritegnila mednarodne velikane za proizvodnjo čipov, da vzpostavijo proizvodne baze v Evropi. Intel, TSMC, Samsung in druga podjetja so napovedala ali nameravajo vlagati v gradnjo novih tovarn čipov v Evropi.

Posebni ukrepi, ki so jih sprejele evropske države
Nemčija kot največje gospodarstvo v Evropi je imela v tem procesu ključno vlogo. Leta 2021 je Intel napovedal, da bo v Nemčiji vložil milijarde evrov za vzpostavitev napredne tovarne za proizvodnjo čipov. Ta projekt ne bo le bistveno povečal evropske proizvodne zmogljivosti polprevodnikov, temveč bo ustvaril tudi na tisoče visokokvalificiranih delovnih mest.

Obenem Francija krepi tudi svojo postavitev na področju polprevodnikov. Francoska vlada je napovedala vrsto spodbujevalnih ukrepov, katerih cilj je pritegniti podjetja za proizvodnjo čipov k ustanovitvi raziskovalnih in proizvodnih centrov v državi. Italija pa se osredotoča na napredne tehnologije pakiranja in testiranja ter namerava zavzeti pomemben položaj v nadaljnjih fazah proizvodnje čipov.

Tehnološke inovacije in izboljšanje evropske industrijske ekologije
Poleg neposrednih naložb v tovarne za proizvodnjo čipov Evropa spodbuja tudi inovacije v polprevodniških materialih, opremi in tehnologiji pakiranja. Sodelovanje med številnimi raziskovalnimi ustanovami, univerzami in podjetji spodbuja splošno izboljšanje polprevodniške tehnologije v Evropi. Na primer, ASML na Nizozemskem je edino podjetje na svetu, ki proizvaja stroje za ultravijolično litografijo (EUV), ki so ena ključnih tehnologij za proizvodnjo najnaprednejših čipov. Uspeh ASML še krepi osrednji položaj Evrope v verigi industrije polprevodnikov.

Polprevodniški ekosistem v Evropi se postopoma izboljšuje in tvori celotno industrijsko verigo od načrtovanja čipov, proizvodnje do pakiranja in testiranja. To ne le pomaga izboljšati stabilnost dobavne verige, ampak tudi zagotavlja več razvojnih priložnosti za lokalna podjetja.

Izzivi in ​​obeti
Kljub pospešenim naložbam in politični podpori na področju čipov v Evropi je še vedno veliko izzivov, s katerimi se je treba soočiti. Prvič, cikel donosnosti naložb v industriji polprevodnikov je razmeroma dolg in pogosto traja več let od izgradnje tovarne do proizvodnje. Zato je problem pomanjkanja čipov kratkoročno še vedno težko povsem omiliti. Drugič, konkurenca na svetovnem trgu čipov je izjemno huda in Evropa mora tekmovati z glavnimi državami proizvajalkami čipov v Združenih državah in Aziji, da bi zasedla mesto na svetovnem trgu.

Z nenehno rastjo svetovnega povpraševanja po vrhunskih čipih, zlasti na nastajajočih področjih, kot so avtomobili, električna vozila, komunikacije 5G in umetna inteligenca, ima evropska industrija proizvodnje čipov še vedno ogromen potencial rasti. S politično podporo, tehnološkimi inovacijami in mednarodnim sodelovanjem naj bi Evropa v prihodnjih letih znatno povečala mednarodno konkurenčnost svoje industrije polprevodnikov.